Občina Poljčane

Okraj Studenice

O nas :

Admin :

Vse info glede WEB strani, težave, predlogi, nadgradnja in vse ostale informacije!
e-mail; e-mail pošta

Povezave :

Predstavitev kraja Studenice

Oglasna deska

Upravni odbor in komisija za delo z mladimi pri Turističnem društvu Samostan Studenice razpisuje za otroke do 14. let (9. razred osnovne šole):

LIKOVNI NATEČAJ na temo „STUDENICE UČIJO“

Kriterij za ocenjevanje je risba v velikosti A4 formata v poljubni tehniki. Udeleženec natečaja lahko pošlje največ tri risbe. Hrbtna stran naj bo opremljena z imenom, priimkom, starostjo in šolo/vrtcem otroka, ter imenom in priimkom mentorja (ali enega izmed staršev.)

LITERARNI NATEČAJ na temo „STUDENICE UČIJO“

Kriterij za ocenjevanje je ena stran A4 na razpisano temo v prozi ali poeziji. Udeleženec natečaja lahko pošlje največ dve prijavi z imenom, priimkom, starostjo in šolo/vrtcem otroka, ter imenom in priimkom mentorja (ali enega izmed staršev).

Likovna in literarna dela, ter prijavnico nam pošljite najkasneje do 15. JUNIJA 2012 na naš naslov: TD Samostan Studenice, Studenice 3, 2319 Poljčane.
Za vsak razpisan natečaj bo komisija nagradila najboljša dela.

Otvoritev razstave prispelih del na razpisan natečaj in uradna razglasitev rezultatov bo 21.7.2012, ob 17. uri v prostorih Samostana Studenice, na tradicionalni prireditvi Studeniški kulturni večer.

Veselimo se srečanja z vami !

Prijavnico za sodelovanje lahko naročite preko email naslova samostan.studenice@gmail.com ali maja.iza@gmail.com.

Kje so Studenice

Kdor bi po dolgem in počez le enkrat prehodil našo krajino in bi hodil po njej odprtih oči in še bolj odprtega srca, bi nekoč dojel, zakaj ji pravimo domovina. In če bi dodobra spoznal številne naravne in kulturne spomenike, ki so jih v preteklosti preoblikovale naravne razvojne sile v skladnem sodelovanju z našimi predniki, bi razumel še pomen varovanja in ohranjanja le-teh.
Slovenija je lepa, še posebno veliko lepote pa se je strnilo na majhnem koščku naše dežele, ki ga geografsko, naravovarstveno in umetnostno poimenujemo z imenom Boč, "štajerski Triglav", visok 979 metrov.

V ozki dolinici ob severnem vznožju Boča, ob kraškem izviru imenovanem Studenec milosti, se nahajajo Studenice. Studenice ležijo v Dravinjski dolini ob zajedi v Bočko pogorje in ob izviru kraškega studenca, poznanega že v antiki. Studenice ob reki Dravinji omejujeta malce večja kraja Poljčane in Makole, katera sta postala tudi novi občini.
Po zemljevidu sodeč se do Studenic da pripeljati iz večih strani. Preko Poljčan nas lahko obiščete iz rogaške, konjiške ali bistriške strani. Preko Makol pa zopet iz bistriške strani, ptujske strani ali mimo Majšperka ob Donački gori. Poti kako do nas opisujejo 3D posnetki Studenic.
Če kliknete sliko na desni strani, boste videli velik del posnetka dravinsjke doline, kjer se nahaja sam kraj. Tukaj se vidi zaključek Haloz, lice Boča in skoraj celotno območje občine Poljčane. Skozi dolino reke Bele, kjer se nahaja tudi poljčanski kamnolom, nas vodi cesta preko Pečice v Rogaško Slatino in Šmarje. Skrajno desni del pa meji na Slovenske Konjice.
Leva slika nam prikazuje celotno pokrajino vse tja do občine Slovenska Bistrica. V ozadju je lepo vidna raznolika poseljenost same Slovenske Bistrice. Občina ima center, torej strnjeno naselje, veliko večjih naselij in tudi kar nekaj manjših zaselkov v bližnji okolici.

Same Studenice pa so postavljene nekako takole. Trg leži na dvignjenem robu doline, varen pred poplavami, in se razteza po dvignjenem flišnem robu. Stari del je poseljen ob dolinici Toplega potoka vse do samostana. Na južni strani ga obdaja strmo pobočje Boča, zato so Studenice del leta brez sonca. Stari in novi del trga ločuje Dravinja, ki večkrat poplavlja, zato se ta dva dela nista mogla združiti. Na severni strani se Studenice pripenjajo na položne Dravinjske gorice.

Zgodovina Studenic

Studenice imajo bogato zgodovinsko tradicijo. Dokazi o obstoju poselitve segajo že v antično dobo. Ko so prišli Rimljani na slovensko ozemlje, so pokrajino med Pohorjem in Bočem gosto poselili. Zgradili so trdne ceste, ob katerih so zrasle preprežne postaje. Studenec, po katerem se trg imenuje, je bil znan že v antiki. Mimo njega je tekla domnevna rimska cesta, saj so v bližini izkopali marmorno rimsko ploščo. Že pred nastankom samostana so bili v kraju letni sejmi.

Razvoj sedanjega naselja pa je praktično že od začetka vezan na samostan. Studenice so oblikovale duhovno in kulturno podobo dravinjske doline dolga stoletja. Že pred letom 1237 je Zofija Rogaška pri vrelcu z vodo, ki so ga poznali in uporabljali že Rimljani, postavila hospital s cerkvijo. Kraj so imenovali Fons gratiae. Zofijina sestra Rikica Kunšperška je tu v istih letih ustanovila samostan dominikank. Stavbo so končali leta 1249. Zofija je zelo povečala samostansko posest. Tukajšnje nune so v najboljših letih imele v oblasti skoraj vse. Da življenje ni bilo tako monotono, so si umislile tudi mestne hiše v Slovenski Bistrici. Obstoj samostana je kmalu spodbudil sejmarsko dejavnost in razmah obrtništva, tako da so si Studenice leta 1457 pridobile tržne pravice. Pri samostanu so se začeli tedenski sejmi ob ponedeljkih in Studenice so postajale vse pomembnejše.

Leta 1478 so Studenice prizadeli Turki. Samostan se je gospodarsko in naravovarstveno reformiral. Pozneje so se tedenskim sejmom pridružili še trije letni in živinski sejem. Podložniki so začeli trgovati s svojimi posestnimi pravicami. Dajatve so postale denarne, obveznosti s tlako pa so se močno povečale, zato so se studeniški podložniki leta 1515 uprli puntarjem, ki so si polastili tudi studeniški samostan. Začele so se gospodarske težave, sestre so morale razprodajati posest. Zaradi neprimernih prednic so samostan pretresli škandali in papež je leta 1577 privolil razpustiti samostan. V začetku 16. stoletja je bil samostan precej povezan z graščino Štatenberg. Zaradi velikih kriz, ki so se pojavljale vsakih nekaj let, so Dominikanke morale veliko ozemlja tudi prodati. Studeniške nune so ustanovile prvo šolo v Studenicah (1556 - 1564). Šolski prostori so bili v samostanu. V šoli so sprva poučevali duhovniki, pozneje pa organist in mežnarji.
Cesar Jožef II. je leta 1782 samostan Dominikank ukinil. Požar je leta 1788 uničil trg in samostansko poslopje. Sredi 19. stoletja je samostan kupil Alojz Sparowitz in ga obnovil. Naslednji lastnik Anton Papst je samostan prodal šlezijskim magdalenkam, ki so leta 1892 prišle iz Poljske. Med drugo svetovno vojno so stavbo požgali partizani, po njej je prišla nacionalizacija. Danes se samostan počasni obnavlja. V 16. stoletju je na griču bil zgrajen obrambni grad, ker je med posestmi pa tudi med samostanom in podložniki prihajalo do pogostih sporov. Po velikem požaru v Studenicah leta 1788 pa so grad opustili.

V 18. stoletju so Studenice doživele velik zastoj v razvoju, ki je tudi do danes ostal skromen.
V prvi polovici 19. stoletja je trg premogel dva mlina in stope. V trgu je živelo mnogo obrtnikov.
Zgradila se je nova šola, ki pa je zaradi 2. svetovne vojne bila požgana. Učencev je bilo vedno manj in šolo so leta 1975 dokončno ukinili. Tudi cerkev sv. Lucije na levem bregu Dravinje je prava zakladnica sekralne gradnje in opreme in predstavlja tipičen spomenik zgodnje baročne arhitekture. Studenice pa obiskovalcem nudijo še mnogo več. Posebna značilnost kraja so namreč velike prireditve, ki že nekaj let privabijo množice ljudi; najodmevnejši med njimi sta Studeniški kulturni večer in Žive jaslice.

Studenice prejšnje stoletje
Studenice so že od nekdaj imele vse tržne pravice. V predvojnem času pa je kraj deloval idilično kot iz pravljice. Vse je bilo skrbno urejeno. Ob mostu pri Dravinji sta mogočno stala dva kamnita svetnika kot varuha Studenic. Ozka bela makadamska cesta je vsakogar pripeljala v romantično idilični kraj. Vse hiše so bile lepo pobeljene in barvno slikovite. Posebnost je bil tudi potok sredi trga. V zimskem času se je iz njega kadilo, poleti pa je bil ledeno hladen. Izvira namreč v podnožju Boča in njegova temperatura je vedno enaka. O tem potoku je znana tudi legenda, ki še danes živi med krajani. Tudi šumenje tega potoka je imelo svoj čar. Vedno je veselo žuborell, odgovarjal pa mu je slap padajoče vode na Pečnikov mlin. V kraju je bila osnovna šola in dve trgovini. Prva trgovina Jazbec je bila zunaj naselja, druga trgovina Kavčič pa v samem središču. Od obrtnikov je bil najbolj znan ključavničar Fuks, ki so ga krajani imenovali "šlosar".

Zelo znana je bila gostilna Wirt. Krčmar Milan je bil debelušen in izrazito velik humorist. V gostilni je bil nameščen glasbeni avtomat na valj, ki je bil takrat posebnost tehnike. Takšnih glasbenih skrinj, lajn, je bilo še nekaj v premožnejših gostilnah.
V kraju je služboval zelo prijazen župnik Poteku, ki je ostal v Studenicah do svoje upokojitve. Šolski upravitelj je bil Janko Živko, po njegovi upokojitvi pa ga je nadomestil Andrej Stefanciosa. Ta je bil skupaj s svojo soprogo Almo dejaven v kulturi. Oba sta bila Sokola in sta ob raznih nastopih delovala širše, na primer v Poljčanah. Zlasti pri uprizoritvah raznih iger sta bila glavni osebnosti. V osnovni šoli so imeli začasni gledališki oder, saj v Studenicah takrat še niso imeli kulturnega doma.

Glavni smoter in dušo kraja pa je dajal samostan. Bil je najbolj zaslužen, da je bil trg vedno urejen. Značilna je bila njegova romantičnost in blagi mir pod mogočnim Bočem. Vsako jesen se sonce poslovi od Studenic, se pozimi skriva za Bočem, spomladi pa se veselo vrne. Ta naravni pojav in samostan sta bila vedno tudi posebno doživetje slehernega obiskovalca. Če pa je ta obiskal tudi farno cerkev, se je doživetje stopnjevalo, saj je moral skozi samostanski vrt. Ta je bil zmeraj lepo urejen. Magično je deloval kristalno čist bazenček. V njem je izvirala čista voda in se poigravala z drobnimi zrnci peska. Tod je vladala tišina, le občasno je bilo slišati melodično molitev izza samostanskega obzidja. Pri glavnih vratih je visel zvon. Ob zvonenju se je v posebnem prostoru za zamreženimi okenci, pojavila predstojnica samostana. Tu so opravljali razne službene dolžnosti financerji in ostali predstavniki oblasti. V sam samostan pa ni bilo mogoče vstopiti. Vladal je strog samostanski red. Dnevne molitve nun ob določenem času so bile obvezne. Kljub strogemu samostanskem režimu pa se je vseeno zgodil škandal.
Ugotovljeno je bilo, da se mlada nuna, ki je bila zadolžena za uro v cerkvenem stolpu, sestaja z mladim hlapcem iz samostanske ekonomije. Takoj je bila izgnana. Uprizorili so žalostno odslovitev v opomin drugim. Samostan je imel veliko gospodarsko ekonomijo. Upravljal jo je ekonom, ki je stanoval v posebni hiši izven samostana.
Ekonomija je bila sicer stranska dejavnost samostana, je pa bila potrebna, ker se je ta sam vzdrževal. Imeli so veliko živine, veliko polj in žago, ki je delovala za vse prebivalce. V središču ekonomije so imeli velike hleve za živino. Konji so bili glavna delovna sila, saj kmetijskih strojev še ni bilo. Govedo pa je dajalo veliko mleka in tega so tudi prodajali. Ekonomija je svoje pridelke prodajala in je bila tržno naravnana. Nune delavke so vsak dan delale na poljih, če je to zahteval ekonom. Nune so v Studenicah živele po svojem posebnem redu in verjetno zadovoljno.
Vse je bilo lepo urejeno in trg Studenice je živel s samostanom ter samostan z njim.