Občina Poljčane

Okraj Studenice

O nas :

Online Chat :

Sedež KS :

KS Studenice
Studenice 8
2319 Poljčane

Admin :

Vse info glede WEB strani, težave, predlogi, nadgradnja in vse ostale informacije!
e-mail; e-mail pošta

Povezave :

KS Studenice do 2006 v Občino Poljčane 2007...

Okraj Studenice in nova Občino Poljčane

Kot je odločil referendom za nove občine tekom leta 2006, smo Studeničani in Poljčančani skupaj stopili v novo občino Poljčane 2007 in se odcepili od bivše velike občine Slovenska Bistrica.

Predstavitev krajev bivše Krajevne Skupnosti;
Kratka predstavitev posameznih krajev našega Studeniškega odbora. Torej bivša KS pokriva; Studenice, Krasna, Hrastovec pod Bočem, Globoko ob Dravinji, Modraže, Novake, Križeča Vas in Brezje pri Poljčanah.

Studenice - Ztudenitz

Prve omembe kraja že pred letom 1237. Prve obrti v kraju so bile 1490 Šnajder, Šušter, Veber, 1527 Glazer, Maurer, mlinar, 1677 lončar, 1688 kolar. V studenicah naj bi bila razvita tudi okrajna medizina, 1845 naj bi deloval tukaj okrajni kirurg Florentin Ehrwerth. Iz Studenic pa naj bi izhajal tudi dr. Josip Fon (1846-1899) deloval je v Zagrebški kirurgiji, bil bi naj tudi pospeševal slovensko-hrvaške vzajmnosti. Drugi, ki še je precej omenjen dr. Ivan Kosirnik (1847-1924), Studeničan zdravnik in organizator ter poljudni medicinski pisec, ki je vse življenje delal v Zagrebu.
Prvi priimki v kraju so bili Cimerman, Dracl, Kundek, Mesar, Šnajder, Šušter in Veber. Kot velik že takratni kraj je bilo kasneje precej več priimkov tako so omenjeni samo bolj poznani priimki konec 16. stoletja Amtman, Fejtiš, Glazer, Majer, Poderl, Potisk. Nekaj najbolj znanih iz 17. stoletja Jurič, Kokol, Kranjc Pajek, Kruhar, Lončar, Verhovec... in nekaj zandnjih iz konca 17. stoletja Godec, Majer, Mlinar, Meško, Ogrinc, Jurančič, Perger, Pleš, Sitar, Kohne...
Kot naš osrednji kraj KS, katerega smo že v uvodnih straneh podrobneje predstavili so torej Studenice. O samem kraju je v zgovodini največ napisanega, saj kot smo že povedali, so bile Studenice znane že v antiki. Torej na kratko ponovimo nekaj najpomembnejših znamenitosti po čemer sam kraj slovi.

Torej celotnemu trgu in okolici je narekovala tempo življenja samostanska trnjava Dominikank. Samostan je bil precej razkošen, razvit in bogat. S podzemnimi predori je bil povezan s studeniškim starim gradom. V notranjosti samostanskega kompleksa je bila precej zgodaj zgrajena cerkev Treh kraljev. Skozi Studenice je potekala stara vinska cesta, katera je preko Formile vodila v Celejo in Petovijo. Malce kasneje so se Studenice začele širit na novi del, tako so na drugem delu trga postavili še eno cerkev Svete Lucije. Sam kraj je slovel po zgodnjem trgovanju. Ob Toplem potoku je bilo razvite precej obrti, tako da so trgovci in obrtniki veliko trgovali. Same Studenice so bile znane tudi po sejmih.

No to je bilo nekaj utrinkov zgodovine kraja. Sedaj se je okolje precej uredilo, v zadnjih nekaj letih imajo Studenice precej lepo okolje. Poostreni so tudi zakoni o gradnji in renoviranju stanovanskih zasebnih objektov. Sanirale so se ruševine starega gradu in obzidje samostana, obzidal se je celoten potok skozi trg, uredila se je celotna okolica gradu, samostana in izvira Toplega potoka, uredili so se pločniki in razsvetljava. Veliko v sam razvoj kraja vložijo naša društva, katera v kraj pripeljejo tudi veliko ljudi in turistov. Sam trg je torej precej zanimiv kot okolica, narava in turizem, ni pa tako velikega zanimanja za življenje v starem delu. V samem kraju je naprodaj dosti parcel, nekatere se že prodajajo dalj časa. Očitno je sonce ljudem zelo pri srcu in katerega Studeničani v zimskem času le redko vidijo. Tako se kraj kljub bogati zgodovini ne ponaša o največjem število prebivalcev v KS, tako imamo trenutno prijavljenih 161 Studeničanov, res pa je, da v kraju domuje trenutno nejveč mladine do 14. let, kjer je je kar 28, kar krepko prekaša ostale kraje v KS.

Krasna - Krasno

Prva obemba kraja segajo nekje v leto 1490. Prvi obrtniki so bili 1490 Šušter, 1542 Šnajder, 1688 mlinar. Krasna, govorimo o najmanjši vasici v KS. Kraj sodi tako po geografski legi med najmanjše v krajevni skupnosti, prav tako po število prebivalcev, saj je vseh le 64. Sama poselitev kraja je precej majhna, saj so vsi prebivalci stnjeni na par 100m in še ti so ločeni z potokom, ki teče skozi vas.
Od kje izvira ime "krasno" o tem ni nikjer napisanega in vedenega, prav tako o sami zgodovini kraja je vsega precej malo. Kot vidimo so v vsaki vasi imeli stare obrtnike, tako tudi tukaj. Prvi priimki v kraju segajo v 15. stoletje Oplaz, Prajnfalk, Šramfic, nakar so bili v 16. stoletju Bratina, Kunes, Obersne, Šnajder in Vajcen. V 17. stoletju se že pojavijo poznani priimki Bac, Kolar, Lončarič, Najžer, Vnuk, nakar še Brumec, Hobodnik, Jerančič, Nočar, Šušter, Vovčič... V vasi pa smo nekje v začetku 1900 imeli tudi vaško krčmo, ki je bila v stari Rojsovi domačiji. Torej kot vidimo je bilo v dokaj majhni sedanji vasi, včasih precej živahno. Zdajšnje ceste niso potekale kot sedanje, kraj je bil z ostalimi vasmi in trgom povezan le z ozkimi kolovoznimi potmi in kakšno peš potjo, kot je bila ob Dravinji mimo Sovičeve kapele. Koliko je videti iz zgodovinopisja in starih listin, naj bi polovica sedanje krajevne skupnosti po razpusto Dominikank, bilo pod okriljem Štatenberga. Tako bi naj tudi krajani vasi Krasna, plačevali dajatve v 18-19. stoletju vladarjem Štatenberga.
V zadnjem desetletju, dveh se je vasica precej razvila, uredile so se ceste, razsvetljava, hiše, drugače pa gre v sami vasi predvsem za neko enolično življenje treh, štirih rodbin, tu in tam se vasica razširi za kakšno novo poslopje, katerega lastnik je stari domačin ali mladi vaščan.
Smo pa zadnja leta odrezani od sveta, saj je most, preko katerega vstopamo na glavno regionalno cesto, nevozen že 4. leta, tako za zdaj kraj in celoten Hrastovec ves promet poteka po cesti, ki je pred slabim desetletjem bila le kot kolovozna pot! Upamo da bo Občina Slovenska Bistric držala obljubo in nam zgradila novo brv v svet, za katero se že potegujemo nekaj let.

Hrastovec pod Bočem

...

Globoko pri Dravinji

...

Modraže

...

Novake - Nobaghem

Kraj Novake je nastal leta 1490, vsaj takrat je bila prva omemba kraja, in sicer pod imenom Nobaghen. Prve pomembne obrti in podobno, ki so se razvile v Novakah, so bile: 1490 Šnajder, Šuster, Vagner, 1542 Cimerman, Pinter-sodar, 1545 mlin, 1550 Ledrer. Zanimiv je še razvoj prvih omemb priimkov v Novakah, saj so še nam danes nekateri znani. V 2. polovici 15.stol. (Janžič, Mulner, Šnajder, Šuster, Vagner), v 1. polovici 16.stol. (Bratina, Cimerman, Jurgner, Križan, Pinter), v 1. polovici 17.stol. (Breznik, Pajek) ter še v 2. polovici 17.stol. (Brumec, Ček, Jesih, Kotnik, Kovač, Kral, Krefl, Lamut, Leb, Lipej, Pankrac, Poderšak, Sutor, Vajncerl, Vaz, Vrešič).
Novake so se torej razvile v dolini reke Dravinje, za katero je značilno, da je najbolj ohranjena nižinska reka v Slovenji, ter da ob večjem deževju večkrat poplavi. Novake delimo na zgornje in spodnje, ležijo ob robu aluvialne ravnice in zanj lahko rečemo, da so vas ob cesti. Prebivalci ostajajo v tem kraju zaradi tradicionalne navezanosti na zemljo, kar preprečuje odseljevanje. To dokazuje tudi statistični podatek, saj je v Novakah največ ljudi, ki so prijavljeni v Krajevni skupnosti Studenice, kar 210. Ti so večinoma srednje starosti; nivo dvignejo ljudje stari od 15 – 64 let, teh je v KS trenutno prijavljenih kar 173.
Novake pa imajo poleg urejenosti ter dobrih ljudi, tudi nekaj zanimivosti vrednih ogleda. Znan je Pečnikov mlin, ki že deluje od leta 1962, danes ga upravlja Benjamin Pečnik, ki je trdno odločen ohraniti družinsko tradicijo, nadaljevati z delom in mogoče mlin tudi obnoviti. Znana je tudi Kosirnikova lipa v Novakah, ki je eno od mogočnih hišnih dreves, kakršna najdemo na mnogih domačijah in so zaradi svoje starosti, dimenzij in pričevalnega pomena pogosto zavarovana. V kraju je življenje tako rekoč vsakdanje, vsemanj je skupnih druženj ljudi, časa in veselja. Vendar pa še je zmeraj v Novakah veselo 1. maja, saj se takrat zberemo krajani pred našim edinim bistrojem, Soft, ter veselo postavljamo majsko drevo. Za Novake torej lahko rečem, da so dobro razvite in v zadnjih nekaj letih so se tudi precej uredile v zasebnem smislu, kljub temu da smo eden izmed najbolj prometnih krajev v krajevni skupnosti, pogrešamo pločnike ter javno razsvetljavo.

Križeča vas - Criesendorf, 1665 v krishezhi Vessi

Je poleg Studenic, eno najhitreje omenjenih krajev v zgodovini sedanje KS, saj prva omemba Križeče vasi sega v leto 1249, kar je dobro desetletje za Studenicami. Tako je vas leta 1999 praznovala 750 letnico prve pisne omembe. Hitra omemba kraja gre menda pripisati tudi, da gre za posledično severni sončni del Studenic, katerega so po vsej verjetnosti precej obiskovale Studeniške Dominukanke. Iz pisnih virov je razvidno, da so bile kmetije v Križeči vasi že v drugi polovici 13. stoletja podložne znamenitemu studeniškemu samostanu, ki ga je zgradila in takrat upravljala Zofija Rogaška, kateremu so morali oddajati desetino vseh pridelkov. Skozi naslednja stoletja so se menjavali številni gospodarji, katerih skupna lastnost je bila izkoriščanje že tako revnega kmečkega prebivalstva. Po dobrih 300 letih, še je nastala ena Križeča vas na Pokošah. Prve omembe obrti je bil 1542 Šnajder, kakor tudi po večini naših krajev. Po podatkih iz leta 1542 je živelo takrat v Križeči vasi 9 družin, istega leta pa je bil tu prvič pisno omenjen tudi prej omenjen obrtnik in sicer krojač. Prvi priimki pa segajo v začetek 16. stol, po količini ljudi sodeč je bila vas precej priljubljena za življenje, Kapun, Kapuvnik, Kaukler, Klanček, Laušek, Najžar, Ptičerk, Šnajder, Špic. V 17. stoletju le nekaj bolj poznanih Gomše, Urleb, Fuksl, Šnajder, Špic, Benedikt, Jug, KolarKrižanič, Potisk, Pogranc...
Revščina je šla v korak in zvesto spremljala vaščane Križeče vasi tudi med in še posebej po II. svetovni vojni. Takrat je bilo kar nekaj mladeničev prisilno mobiliziranih v nemško vojsko in poslanih na rusko fronto, od koder so se le redki vrnili. Tisti pa, ki so ostali doma, so se morali skrivati, da jih ni doletela ista usoda. Delo na kmetih je zato trpelo, saj so na več domačijah manjkale krepke roke mladih mož, ki bi poprijele za delo, kot bi to bilo potrebno. Toda še tisto, kar so uspeli pridelati, so pobrale razne tolpe in vojaške skupine, ki so se, še posebej proti koncu vojne, rade klatile tod naokoli. Križeča vas je bila takrat ena od redkih vasi v okolici, do katere je vodila urejena makadamska cesta, kar je bilo za tiste čase prej slabo kot dobro, saj je bila lahko dostopna z vojaškimi vozili. Zaradi tega so se vaščani znašli na razne načine, še posebej zadnje mesece vojne, ko so tod mimo divjale številne skupine bežečih Nemcev in Kozakov pred hitro prodirajočo Rdečo armado in partizani tako, da so ponoči nastavljali na dovozno cesto razne ovire, kot na primer naložene vozove s kmetijskimi pridelki, s čimer so odvračali nepovabljene plenilce od namere, da jih obiščejo. Vaščani Križeče vasi so že v tistih težkih časih pokazali veliko drznosti, odločnosti, trdoživosti, uporništva in domoljubja. Kljub strogi prepovedi slovenske besede v cerkvi so pri Sv.Luciji ilegalno organizirali maše v materinem jeziku, še posebej pa so si dali duška pri petju slovenskih pesmi, ki so donele s cerkvice na hribu in jih je bilo slišati celo v dolino do bližnjih Studenic, ne oziraje na posledice, ki bi lahko bile pogubne za vse prebivalce vasi.

Šele po letu 1970 je prišlo do opaznega napredka, saj so se začele kmetije postopoma modernizirati. Prišel je čas, ko so si tisti najbolj pogumni in podjetni lahko našli delo in so se začeli zaposlovati v raznih tovarnah in pri obrtnikih. Napredek se je kazal tudi v tem, da so se številni vaščani odločili za gradnjo novih hiš in gospodarskih poslopij. Velika večina po sili razmer, saj se jim je podirala streha nad glavo. To so bili tudi časi prvih pomembnejših skupnih vaških akcij kot npr. izgradnja vaškega vodovoda leta 1972, nekaj let kasneje asfaltiranje ceste do vasi in skozi vas, nadalje asfaltiranje vaških cest in dovozov, nato izgradnja telefonskega omrežja, pa osnovna komunalna ureditev vasi z izgradnjo vaškega kanalizacijskega omrežja, pa izgradnja javne razsvetljave in še številne druge podrobnosti. Vse te skupne akcije so zahtevale sodelovanje slehernega vaščana in (Otvoritev vaškega vodovoda 1972) veliko vloženega napora ter dobre volje. Glavni val izgradnje nove Križeče vasi je potekal slabih 25 let. V tem času se je zunanji videz vasi popolnoma spremenil.

Križeča vas šteje danes 37 domačij in ima vsega 89 prebivalcev, to je manj kot 3 prebivalce na hišo in kar je še posebej zaskrbljujoče, skupno 10 manj kot pred desetimi leti. Manj kot četrtina delovno aktivnega prebivalstva se preživlja s kmetijsko dejavnostjo, po večini z živinorejo in poljedelstvom, ostali pa s pomočjo zaposlitve v podjetjih, ustanovah in pri obrtnikih v bližnji okolici. Vedno več je tudi upokojencev. Težki časi tudi zaposlene in upokojene prebivalce Križeče vasi prisiljujejo k dodatnemu delu v kmetijski dejavnosti. V zadnjih petnajstih letih se je izjemno razmahnila tudi zelo raznolika obrtniška dejavnost od trgovine, gostinstva in glasbenih storitev do lesarstva, mizarstva, kovinarstva in avtomehaničnih storitev.

Brezje pri Poljčanah

...

Predstavitev Krajevne Skupnosti Studenice

Urad KS Studenice deluje že od leta X. Smo ena manjših KS občine Slovenska Bistrica. V KS imamo nekje več kot 900 registriranih krajanov, od tega nekje 700 odraslih. Smo precej veliko geografsko področje glede na ostale skupnosti, a imamo precej malo poseljenost.

Celoten Statut Krajevne Skupnosti lahko pogledate v priloženem dokumentu. Celotno trenutno vodstvo;
Organi KS in komisija pri svetu KS Studenice pa so;

Svet KS Studenice;

Kidrič Janko, Križeča vas 14A - predsednik

Pečnik Peter, Studenice 26 - podpredsednik

Marzidovšek Aleksanker, Modraže 14A - član

Marzidovšek Tomaž, Krasna 18 - član

Žolger Branko, Studenice 49 - član

Korošec Franc, Krasna 21 - član

Kores Jože, Globoko 15 - član

Nadzorni Odbor;

Lešnik Ana, Novake 11

Babšek Ivo, Brezje pri Poljčanah 18

Skerbiš Milan, Križeča vas 15A

Potisk Ferdinand, Studenice 12

Tajništvo;

Klavdija Majer, Novake 30

Komunalna Komisija;

Korošec Franc, Krasna 21

Odgovorni za Pokopališče;

Pečnik Peter, Studenice 26

Klavdija Majer, Novake 30

Odgovorni za Pluženje;

Korošec Franc, Krasna 21

Kidrič Janko, Križeča vas 14a

Kontakti in Uradne ure KS

Krajevna Skupnost Studenice
Studenice 8
2319 Poljčane
tel: (02) 859-05-66
mobitel: 031 646 745
email: ks.studenice@email.si
davčna št: 20325428
matična št: 5032784000

Uradne ure KS;
Vsak delovni Petek,

v zimskem času od 18.00 do 19.00 ure

v poletnem času, od 19.00 do 20.00 ure

Uradne ure potekajo v prostorih KS Studenice.
Telefon: (02) 829-05-66

Studenice

Okrajna Skupnost