Studenice
Okrajna Skupnost
Občina Poljčane
Okraj Studenice
O nas :
Predstavitev | Oglasna Deska | Kje smo | zgodovina Kraja | Zanimivosti Kraja | Turistične Točke | Galerija slik |
Admin :
Vse info glede WEB strani, težave, predlogi, nadgradnja in vse ostale informacije!
e-mail;
e-mail pošta
Povezave :
Zanimivosti in znamenitosti kraja...
Energetski park za Samostanom "Studenice"
Kot prva zanimivost, katero si ob obisko pri nas definitivno morate ogledat je naravni park za starim Samostanskim kompleksom.
Ob krasnem pogledu na park, lahko vidimo tudi več izvirov zdravilne vode "nekateri poleti ob suši tudi osahnejo" našega prelepega Toplega potoka,
ki se vije skozi cel trg in katerega zanimivost je skozi celo leto enaka temperatura vode. Sami izviri so bili pred leti precej veliki, tako so bili včasih dostopni tudi človeški radovednosti. V notranjost Boča se je dalo stopiti kr nekaj 10m, nato so bile razpoke precej ozke in neprehodne za naprej. Sam park, pa ni le lepota, ampak tudi energetska točka. Te čare kraja je ugotovil g. Stojnšek, ki se ukvarja z Radiestezijo, zato je bil tudi eden od glavnih pobudnikov za ureditev same okolice.
No v kakšnem smislu boste obiskali kraj je to vaša odločitev ali bo to popestritev duha, sprehod, rekreacija ali pa bo to zdravljenje. Klopi so postavljene ob oštevilčenih energetskih točkah. Več informacij o sami energiji parka pa boste dobili
www.stojnsek.com.Dostop do parka je po stari Samostanski cesti, ob obzidju samega Samostana in vznožju Starega grada, mino nunskega pokopališča. Sam park je ob starem Studeniškem kamnulomo in skozenj vodi stara Bočka cesta. Obiščite nas in se sprostite ob lepi naravi naj južnejšega kraja Studenic. Celotno pot in kaj več utrinkov narave, parka si poglejte v galeriji spodaj.
Studeniški stari grad "Studenice"
Nastanek gradu naj bi segal v 15. stoletje. Opuščen je bil nekje ob koncu 17. stoletja ob požigu Studenic.
Gre za razvalino starega Studeniškega gradi iz katerega je bilo moč imeti nadzor nad celotnim trgom in okoliško pokrajino. Grad je bil povezan s samostanskim kompleksom pod obstoječimi ruševinami in zemljo naj bi obstajala še kletna etaža. Rov naj bi vodil iz grajske kleti nekje na južni del Samostana....
Dolga leta so bile ruševine v propadu, ob koncu stoletja se je saniral na sedanjo podobo. Zdaj je kot spomenik, kot turistična in sprehajalna točka za krajane ali turiste. Trenutno lastništvo objekta je prevzela Občina Slov. Bistrica.
Klečki stari rudniki "Hrastovec pod Bočem"
v pripravi.........Kraška jama Balujača pod Bočem "Hrastovec"
Kraška jama pod Bočem z imenom Balujača, leži na skrajni meji KS-a Studenice - Hrastovca pod Bočem in KS-a Makole v Šegi. Zato si to kraško znamenitost delimo in lastimo vsak po svoje, drugače sam vhod pa leži geografsko na Studeniški strani. Zanimiva kraška jama na našem območju, ima precej ozek vhod, ko se pa spustimo v njeno notranjost, pa naletimo na večje prostore, ki so poimenovani kar po dvoranah. Jama jedeljena na dva dela, levi in desni rokav. Notranjost jame je bila preizkana leta 1960. Jamarji so raziskovali rove, zgradbo prsti, življenje in samo vodovje. Več o sami jami v pripravi...
No za kakšno turistično zanimanje še zaenkrat ni nobenega interesa, saj v njej še ni bilo odkritega ničesar posebnega, razen tega da je zatočišče za obilico netopirjev.
Stari Pečnikov mlin na Dravinji "Novake"
Nekoč smo mleli v Novakah pri Studenicah ob reki Dravinji in to ne v kakšnem mlinčku, temveč v mlinu, ki je bil kot etnološki spomenik zaščiten pri Zavodu za naravno in kulturno dediščino.Lastnik mlina v Studenicah je bil danes že pokojni Ciril Pečnik, rojen 11. aprila leta 1929, doma iz Studenic. Pred letom 1917 so njegovi predniki mleli žita v mlinu v Šentjurju, nakar so začeli obratovati v Studenicah, kjer je bil mlin last Cirilove mame. Okoli leta 1960 so začeli vodo z naravnih virov (Boč) distribuirati v Rogaško Slatino in prišlo je do pomanjkanja vode, kot vira za pogon mlina. Zaradi tega so lokacijo mlina prestavili v Novake in leta 1962 prevzeli bivši Puklov mlin , ki obratuje še danes. Upravlja ga Cirilov sin - Benjamin Pečnik.
Pečnikov mlin v Novakah, ki obratuje od leta 1962, je prvotno deloval na dva mlinska kamna, dva valjčna stroja in cilindrične sejalne naprave. Bil je tehnično sodoben mlin, zato so bili Pečnikovi poznani daleč naokrog po kvalitetni moki. V mlin so kmetje vozili žita iz okolice. Mleli so pšenico, rž, ječmen, ajdo, proseno kašo in koruzo.
Večinoma se je mlelo na kamne za kmete in temu mletemu produktu se je reklo zmes. Primešane so bile vse vrste žit. Moko (zmes) so kmetje uporabljali za peko domačega kruha v krušnih pečeh. Včasih so tej moki primešali mlete sončnice in bučnice, da je bil kruh mastnejši, z lepo glazuro in dalj časa uporaben - svež.
Pridobili so si posebno dovoljenje, da so lahko proizvajali tudi za trgovine in pekarne. Za trgovine in pekarne so mleli specialne moke po naročilu. Te moke so se mlele na valjčne stroje.
Naj omenim, da je imel Ciril težave z Zavodom za naravno in kulturno dediščino. Problemi so nastali tudi ob poplavah reke Dravinje, ko voda zalije strojni turbinski del mlina.
Njegov sin Beno je trdno odločen ohraniti družinsko tradicijo, nadaljevati z delom in mogoče mlin tudi obnoviti. Lepo je, da ljudje želijo ohraniti naravno in kulturno dediščino.
vir: Občna Obrtna Zbornica - Rajko Jeršič
Dravinja naravni park "Natura 2000"
Reka Dravinja z vso svojo dolino je s prihodom Evrope postala zaščiten naravni park v oviru Nature 2000, neokrnjene narave, katerega s strogemi ukrepe glede posegov v naravo in prostor nabrežij in same okolice struge reke Dravinje nadzoruje Ministerstvo za okolje in prostor oz naravovarstveniki. V park sodijo razne grmovnice, drevesa ob strugi, visoke trave in travniki, korenine in samo nabrežje. Zaščitilo pa se je tudi samo življenje v reki in okoli nje, saj gre za zaščito redkih ptic, metuljev, žuželjk in rib, ki domujejo in so zaščitni znak naše Dravinjske doline.
Vodomec, v tujini bolj poznan pod imenom kingfisher, saj se kot galeb z višine spušča v vodo kjer lovi ribe, drugače se hrani tudi z dvoživkami in vodnimi žuželjkami. Je majhna vodna ptica, velikosti nekje 17cm z modro zelenim perjem po hrbtu, močnim kljunom in rdeče rjavim trebuhom, vključno z nogami. Gre za razširjeno močvirsko ptico po celem svetu, razen polarnih območij. Ptica ima nekje 15 rodbin in jih je kar več kot 80 vrst. V Evropi je le nekaj rodbin in vrst, pri nas imamo le eno rodbino vodomca, katera je precej redka in ogrožena. Na območju Slovenije naj bi gnezdilo okvirno 500-600 parovskih družin te ptice. Nekje 3/4 vseh teh ptic pri nas tudi prezimi. Gnezdijo v strmih rečnih stenah, bregovih rečne struge v rovih, katere si sami izkopljejo. Samica izleže od 5 do 7 jajc. Naši življenski prostori tega barviteža bi naj bile še polek Dravinje, reka Drava in Mura. Gre za izredno lepo ptico, saj naj bi slovela po eni izmed najlepše obarvanih ptic v Sloveniji.
Ptico boste le redko opazili, govori se o potencialnem domovanju v Dravinjski dolini, tako če jo zagledate boste eden redkih posameznikov, ki jo je opazil.
Cerkev Sv. Lucije
Kakor za Studenice vedo umetnostni zgodovinarji, tako sv. Lucijo nad njimi poznajo številni romarji. Prav na nasprotni strani trga, ki se je razvil pred studeniškim samostanom, na griču nad Dravinjo se dviga mogočna cerkev, posvečena zavetnici za vid. Z vzhodne strani jo obdajajo vinogradi, kar ji daje značilni štajerski pečat. Povsem jasno je, da so jo postavile studeniške dominikanke. Legenda pravi, da je cerkev postavila "slepa nuna". Slepa predstojnica samostana se je zaobljubila sv. Luciji, da ji bo dala postaviti cerkev, če ji izprosi vid. Njena prošnja je bila uslišana. V zahvalo je dala pozidati sedanjo stavbo. Ko je bila cerkev popolnoma urejena, jo je šla pogledat. Vstopila je, videla njeno lepoto in vzkliknila: "O sveta Lucija, kako lepa si!"Za prednico tako ponavlja vsak obiskovalec, ki prvič pride sem, saj je cerkev po skladni in umirjeni zunanji podobi in razkošno opremljeni notranjščini pravi biser, ki ga ne neha občudovati. Poleg glavnega oltarja, posvečenega sv. Luciji, so v cerkvi še štirje oltarji, ki s svojimi rezbarskimi umetnijami sodijo med vrhove te umetnosti na slovenskih tleh. Vsi oltarji so nastali v letih 1660 do 1685. Stavbarsko sodi cerkev sv. Lucije med primere zgodnjebaročne umetnosti na Štajerskem. Cerkev Treh kraljev na bližnjem Ješovcu, ki je bila pozidana skoraj hkrati, je še čisto gotska, sv. Lucija pa že izrazito drugačna - baročna. Cerkev sv. Lucije so zidali v letih 1642 do 1648, posvetil pa jo je ljubljanski škof Žiga Herberstein 9. septembra leta 1686. Oltarno opremo je po napisih, ki so se ohranili na nekaterih od oltarjev, dala napraviti subpriorica studeniškega samostana Marija Pečaher (najbrž je bila prav ta "slepa nuna" iz legendarne pripovedi), po sodbi strokovnjakov pa naj bi nastajali v delavnici t. i. konjiškega mojstra. Med upodobitvami posebej izstopa slika sv. Lucije v glavnem oltarju in kip Marije, kraljice dominikanskega reda, ki sta bila že večkrat na razstavah. Kot celota pa je posebno zanimiv oltar sv. Janeza Nepomuka, ki ga krasi izredno veliko kipov. Pravijo, da je bil to prvotni glavni oltar in je na mestu sv. Janeza Nepomuka bila sv. Lucija. Ko so naredili novega, so tega premaknili v ladjo k stranskemu vhodu.
Malce opoščen objekt se je konec stoletja s celotno okolico precej razživej, saniral in prenovil. Tako se je sanirala streha, celotno obzidje, zgradila se je nova vežica, uredilo električno zvonenje, razsvetljava in celotna okolica. Z vsem tem cerkev Sv. Lucije zopet dobiva sliko precej lepo urejenega kompleksa severnega dela Studenic.
vir: www.kam.si
Lucijin mlin na veter
Pridobitev občine Poljčane in TD Lucije Križeča vas je mlin, edini na območju med Pohorjem in Halozami, ki ga poganja moč vetra. Mlin na veter je projekt, ki je bil izbran na javnem razpisu Zadruge LAS dobro za nas z.b.o. Leta 2009 in je delno financiran iz evropskih sredstev, ki so namenjene izboljšanju kakovosti življenja na podeželju. Mlin je izdelan v večini iz lesa, je spomenik vaške kulturne dediščine, predstavlja turistično znamenitost na območju med Pohorjem in Bočem in je čudovit prikaz nekoč pomembne gospodarske dejavnosti, ki žal tone v pozabo. Mlajšim rodovom omogoča, da spoznajo moč narave, pomen ohranjanja in oživljanja pomembnih panog preteklosti in da spoznajo pestrost dela in proizvodov v mlinarstvu. V Lucijinem mlinu se melje pretežno ekološko pridelano zrnje, končne izdelke pa TD Lucija trži kot turistični in promocijski proizvod tega območja.Samostan Studenice
V 13. stoletju, je Sofija Rogaška ustanovila samostansko poslopje z župniško cerkvijo. Cerkev je že leta 1237 postala hospitalna in kaže prvine romanskega sloga in prebujajoče se gotike. Prvovrstna romanska gradnja je bila kasneje gotizirana, nakar barokizirali in povečana v 18. stol., gotske freske pa so ohranjene. Samostanski kompleks je oddaljen 3km od Poljčan in predstavlja najdragocenejši spomenik romanike na Slovenskem. Tu je Rikica Kunšperška leta 1237 ustanovila samostan Dominikank, kar je omogočilo hiter razvoj kraja in imenovanje trga Studenice v 14. stoletju. Ker so v Samostan vstopale predvsem dekleta bogatega plemiškega rodu, so Dominikanke hitro postale precej premožne, tako je njihovo imetje segalo vse od Ptujske gore – Slivnice do Zbelovega. Cesar Jožef je v času svojega delovanja razpustil celoten samostan, kateri je prišel v privatno last. Leta 1890 so poslopje krepile sestre Magdalenke. Njihovo delovanje je bilo preko obeh Svetovnih vojn, vse do leta 1948, nakar je bil obsojen na propad. Nekaj obnov, precej dodelanega objekta se je izvršilo leta 1990. V zadnjem desetletju se je precej obnovila tudi okolica propadajočega samostana, tudi z gradom na čelu. Zdaj po denacionalizaciji je poslopje prišlo v last Mariborske Škofije, katero se je poslužilo temeljiti prenovi objekta z že znano namembnostjo. Grad na hribu nad samostanom, ki je danes v reševinah, je najverjetneje nastal zaradi obrambe pred vdori turkov. Samostanska cerkev sv. Treh Kraljev Vhod v farno cerkev Sv. Treh kraljev v Studenicah krasita dva kleka. Sprva Marijina cerkev, je svojo današnjo, baročno podobo dobila v 18. stoletju. V stene so vzidani antični nagrobniki in sarkofag, ki je bil leta 1788 prenesen iz Rima, v katerem počiva mučenec Fidelij. Legenda pravi, da so pod cerkvijo katakombe. Odlično je ohranjena nunska empora, ki pa je za obiskovalce zaprta. Še delujoče orgle so ene najstarejših v Sloveniji. Kraški izviri Toplega potoka in park Topli potok se napaja iz treh kraških izvirov nedaleč nad samostanom Studenice v občini Poljčane. V zvezi s Toplim potokom so se spletle številne legende, ki pričajo o povezavi med samostanom in obiljem vode na tem območju. Že samo ime potoka priča o eni izmed njegovih nenavadnih posebnosti. Dostop do parka je po stari Samostanski cesti, ob obzidju Samostana in vznožju Starega gradu, mimo nunskega pokopališča. Sam park je ob starem Studeniškem kamnolomu in skozenj vodi Bočka cesta. S pitno vodo iz tega izvira se oskrbujejo Poljčane in Rogaška Slatina.Samostanska učna pot
V Studenicah poteka skozi gozd za samostanskim kompleksom en kilometer dolga učna pot, kjer lahko spoznavate različne drevesne vrste, opazujete kraške pojave in Topli potok, ogledate si lahko ostanke gradu, kip Zofije Rogaške, cerkev svetih Treh kraljev in dominikanski samostan. Ob zaključku poti pa se lahko odžejate še z živo studeniško vodo.Boč
Širše območje Boča je zaradi pestrosti in množice naravnih vrednot zavarovano kot krajinski park, ki skriva tudi kulturne znamenitosti in zgodovino ljudi, ki so oblikovali podobo gore. S svojo značilno izklesano podobo privablja popotnike od blizu in daleč skozi celo leto, predvsem pa v času, ko na vrhu Boča zacveti velikonočnica. Veliki kosmatinec ali velikonočnica je v Sloveniji ena med najbolj ogroženimi rastlinskimi vrstami, s svojimi vijoličastimi cvetovi in porasla s sivo-belimi dlačicami pa predstavlja simbol Boča. Območje Boča daje zavetje in življenjski prostor mnogim rastlinskim in živalskim vrstam. Na Boč vodi več markiranih poti. Najkrajši, a tudi najbolj strmi sta pohodna pot čez Babo, ki vodi naravnost proti planinskemu domu, in Detičkova pot, ki vodi proti samemu vrhu Boča. Na pohod pa se lahko odpravite tudi po asfaltirani cesti, ki vodi do doma na Boču. Da jih prehodite, potrebujete uro do dve hoje. Za pohod od doma na Boču do razglednega stolpa na vrhu potrebujete eno uro.Kapele Studeniške fare
Glavna Studeniška obnovljena kapela. Stoji ob vstopu v stari del Studenic v križišču pri mostomu čez Dravinjo.
Studeniška kapela, ob Trafenikovi domačiji na poti v Krasno.
Mala Studeniška kapelca pod starim gradom ob Toplem potoku, kjer je včasih potekala stara potka.
Krasenška kapela ob potoku, kjer je včasih potekala stara pot iz Studenic ob Dravinji. Kapela je bila zgrajena v drugi polovici 18. stoletja, kot zahvala uspešni izgradnji Sovičevega gospodarskega objekta.
Klečka kapela, Sv. Barbara. Gre za eno najbolj urejenih in priljubljenih kapel v KS. Kapela stoji ob cesti Hrastovca pod Bočem. Zgrajena je bila leta 1813 z svetnico, ki je varovala ljudi v rudnikih. Z prispevki krajanov je bila sanirana in obnovljena leta 1991 in od takrat naprej gosti, vsako leto, sveto mašo na Martinovo nedeljo.
Kapela Bernarde Lurške iz Zg. Hrastovca pod Bočem. Kapela stoji ob cesti, ki teče skozi Zg. Hrastovec. Kapelo je obnovila družina Lesnikar v Maju leta 1984.
Novaška kapela na križišču za Krasno.
Kapela Sv. Lucije na poti v Križečo vas. Prav tako je tudi ta, ena iz med najlepše urejenih in na novo obnovljenih kapel v KS. Celotna je bila obnovljena leta 2003, s kipcem Sv. Lucije, svetnice vida.
Marijino steberno znamenje, sredi trga Studenice.